-
1 just
I adjective1) (right and fair: not favouring one more than another: a fair and just decision.) pravičen2) (reasonable; based on one's rights: He certainly has a just claim to the money.) upravičen3) (deserved: He got his just reward when he crashed the stolen car and broke his leg.) zaslužen•- justly- justness II adverb1) ((often with as) exactly or precisely: This penknife is just what I needed; He was behaving just as if nothing had happened; The house was just as I'd remembered it.) ravno2) ((with as) quite: This dress is just as nice as that one.) prav tako kot3) (very lately or recently: He has just gone out of the house.) pravkar4) (on the point of; in the process of: She is just coming through the door.) pravkar5) (at the particular moment: The telephone rang just as I was leaving.) ravno6) ((often with only) barely: We have only just enough milk to last till Friday; I just managed to escape; You came just in time.) komaj7) (only; merely: They waited for six hours just to get a glimpse of the Queen; `Where are you going?' `Just to the post office'; Could you wait just a minute?) samo8) (used for emphasis, eg with commands: Just look at that mess!; That just isn't true!; I just don't know what to do.) samo; pač; res9) (absolutely: The weather is just marvellous.) res•- just now
- just then* * *I [džʌst]adjective ( justly adverb)pravičen (to do); pravilen, upravičen, zaslužen, utemeljen; korekten, neoporečen, resničen; music čistto be just to s.o. — pravično s kom ravnatieconomy just dealings — korekten postopekII [džʌst]adverbpravkar, ravno, prav; komaj, toliko da; samo, zgolj; colloquially resnično, res; pravzapravjust now — pravkar, v tem trenutku; pred kakšnim trenutkomjust as — prav tako kot, ravno kojust so — točno, pravilnothe bullet just missed him — toliko, da ga je strel zgrešiljust a moment, please! — samo trenutek, prosim!just how many are there? — koliko jih pa pravzaprav je?III [džʌst]noun& intransitive verb see joust -
2 name
[neim] 1. noun1) (a word by which a person, place or thing is called: My name is Rachel; She knows all the flowers by name.) ime2) (reputation; fame: He has a name for honesty.) ugled2. verb1) (to give a name to: They named the child Thomas.) imenovati2) (to speak of or list by name: He could name all the kings of England.) našteti•- nameless- namely
- nameplate
- namesake
- call someone names
- call names
- in the name of
- make a name for oneself
- name after* * *I [néim]nounime, vzdevek, označba; reputacija, glas, ugled, čast; slavno ime, slaven človek; rod, rodbinato call s.th. by its proper name — dati čemu pravo ime, reči bobu bobto call s.o. names — dajati komu priimke, psovati kogato give a dog a bad name and hang — him vso krivdo zvaliti na človeka, ki je na slabem glasucolloquially give it a name! — povej naravnost, kaj želiš!to have a name for — biti na glasu; dain the name of — v imenu (ljudstva, usmiljenja itd.)of name — ugleden, pomembento send in one's name — napovedati se, priglasiti seto take a name in vain — nespoštljivo o kom govoriti, po nemarnem imenovatito keep one's name on the books — ostati v klubu, šolito take one's name off the books — izstopiti iz kluba, šoleto win a name for o.s. — napraviti si ime, zaslovetiwhat's in a name? — ime kaj malo pomeniII [néim]transitive verbimenovati, nazivati, zvatti (after, from po); omeniti po imenu, poklicati po imenu, našteti; imenovati, določiti ( for za); določiti (datum); British English parliament posvariti, pozvati k redu
См. также в других словарях:
pa — prisl., ekspr. 1. izraža zavrnitev s popravkom: ne znaš. Pa znam; ti si kriv. Pa nisem; saj nisi bil zraven. Pa sem bil 2. navadno v vprašanjih poudarja ugibanje: kaj pa, če ga ne bo; kaj pa kričiš; kam pa greš; nekdo prihaja. Kdo pa / elipt. kam … Slovar slovenskega knjižnega jezika
beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rêči — rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sàj — in sáj prisl. (ȁ; ȃ) zastar. vsaj: povej mi saj to, zakaj molčiš in saj vez. (ȁ) 1. v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: takoj bom vse uredil, saj je to moja dolžnost; poznaš jo, saj je hodila s teboj v šolo / z … Slovar slovenskega knjižnega jezika
túdi — prisl. (ȗ) 1. izraža razširitev veljavnosti trditve na istovrstni stavčni člen ali dodajanje, navezovanje: tudi nam se je to zgodilo; poškodoval si je tudi nogo; ni samo lepa, je tudi pametna; tudi tako bi se dalo narediti; uspelo jim je tudi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kônec — 1 nca m, mest. mn. stil. koncéh (ó) 1. del, predel, prostorsko najbolj oddaljen od a) izhodišča, začetka: konec njive prerašča plevel / konci brkov so mu silili v usta; odgriznil si je konec jezika / konec knjige je zelo zanimiv / pes ima na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mísel — sli [ǝu̯] ž (ȋ) 1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: misel opredeljuje človeka; hiter kot misel 2. nav. mn., v glagolniški rabi izraža najvišjo umsko dejavnost: iz globokih misli ga je prebudilo lajanje; zatopiti se v misli / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slavko Avsenik — Infobox musical artist Name = Slavko Avsenik Img capt = Slavko Avsenik with his harmonica Background = solo singer Birth name = Slavko Avsenik Born = birth date and age|1929|11|26 Begunje na Gorenjskem, Slovenia Genre = Oberkrain ethnic, polka,… … Wikipedia
poslúšati — am, in poslúšati tudi poslušáti am nedov. (ú; ú á ú) 1. zavestno, hote s sluhom zaznavati: sedel je mirno in poslušal; poslušati bitje srca; poslušati hrup; poslušal sem, kako je pokalo v daljavi; gledati in poslušati; molče, napeto, pazljivo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
míza — e ž (í) kos pohištva iz ravne plošče in navadno štirih nog: narediti, postaviti, premakniti mizo; hrastova, javorova miza; kamnita, kovinska, lesena miza / delovne mize v laboratoriju; spraviti listine v pisalno mizo; raztegljiva, zložljiva miza… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
